V sredo, 16. februarja 2022, so v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje odprli razstavo ob 30. obletnici Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, z naslovom Šport je praznik!
Dogodka so se udeležili župan dr. Peter Verlič, direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar, predsednik Zveze športnih organizacij Grosuplje Grega Rozina, vodja regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez Grosuplje Andrej Cevc, član predsedstva Zveze športnih organizacij Grosuplje Uroš Perme, vodja strokovne službe pri Zvezi športnih organizacij Grosuplje Jernej Rojc, strokovni sodelavec pri Zvezi športnih organizacij Grosuplje Franc Vidmar, direktor Turizma Grosuplje Mihael Hočevar, direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Urška Emeršič, posebna gosta otvoritvenega dogodka sta bila olimpionik Miro Cerar in olimpijec Franc Škerlj.
Spomnimo, telovadec Miro Cerar je osvojil tri medalje na olimpijskih igrah, od tega dva naslova olimpijskega prvaka, sedem medalj na svetovnih prvenstvih, od tega pet naslovov svetovnega prvaka, in petnajst medalj na evropskih prvenstvih, od tega devet naslovov evropskega prvaka. Kolesar Franc Škerlj pa je nastopil na poletnih olimpijskih igrah leta 1968 v Ciudad de Mexicu v kronometru na 100 km in osvojil 16. mesto.
Zbrane ob odprtju razstave je pozdravil vodja strokovne službe pri ZŠO Grosuplje Jernej Rojc. Povedal je, da je bila razstava ob 30. obletnici Olimpijskega komiteja Slovenije prvič na ogled 23. septembra lani, ob državnem prazniku dnevu slovenskega športa, v Ljubljani, veseli pa smo, da si jo bomo sedaj lahko ogledali tudi v naši občini.
Olimpionik Miro Cerar je prisotne nato ob tej priložnosti popeljal skozi zgodovino ustanavljanja Olimpijskega komiteja Slovenije-Združenja športnih zvez, pri katerem je pomembno vlogo igral tudi sam. Slikovito in podrobno je orisal napore in prizadevanja ob ustanavljanju, umeščanju in priznavanju OKS-ZŠZ v takratnem mednarodnem okolju.
Kot je povedal, sta se takrat soočali ideji o novi organiziranosti športa v Sloveniji, ali bi imeli enotno osrednjo organizacijo ali dve ločeni, športno zvezo in nacionalni olimpijski komite. Zgledovali smo se po ostalem svetu in tudi glede na to, da smo 2-milijonski narod, smo se odločili, da se ustanovi eno športno organizacijo, ki se danes imenuje Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez.
»Skrb organizacije tako niso samo olimpijske igre, samo olimpijski športi, enakovredni so jim tudi vsi ostali športi. In poleg teh vrhunskih rezultatov, ki smo jim priča tudi dandanes, in na katere smo ponosni, se moramo zavedati tudi pomembnosti področja, tako imenovanega športa za vse. Gre pravzaprav za podlago, temelj, in če pogledamo te rekreativne dejavnosti, kako smo bogati, od tekanja, kolesarjenja, hribolazenja, itn., smo, čeprav majhen, v resnici velik narod. Smo športni narod,« je dejal.
Sicer pa je bila, ko je Jugoslavija razpadla, velika skrb, kako za naše športnike poskrbeti, da se bodo lahko udeležili svetovnih tekmovanj. Zimske olimpijske igre so se bližale že leta 1992, tako smo imeli malo časa in zavedali smo se, da dokler nismo priznani in člani Mednarodnega olimpijskega komiteja, se ne moremo nadejati, da se bodo naši športnice in športniki ter tudi paraolimpijke in paraolimpijci lahko pojavili na teh tekmovanjih.
V ta namen so zato bili, kot je povedal, storjeni veliki podvigi. Že kmalu je bil imenovan Iniciativni odbor za ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije, ki mu je tudi predsedoval. 15. oktobra 1991 pa je bil nato s slavnostnim podpisom Slovenske olimpijske listine ustanovljen Olimpijski komite Slovenije in uspelo nam je doseči, da je 5. februarja 1992 Olimpijski komite Slovenije postal tudi polnopravni član Mednarodnega olimpijskega komiteja.
Slovenski športniki so se tako lahko še istega meseca udeležili zimskih olimpijskih iger v Albertvillu v Franciji in nato tudi poletnih olimpijskih iger v Barceloni, kjer smo osvojili tudi prva olimpijska odličja v samostojni državi.
Zbrane ob odprtju razstave je nagovoril tudi župan dr. Peter Verlič. Kot je že večkrat povedal, so v Grosupljem ponosni, da so po zaslugi olimpionika Mira Cerarja in olimpijca Franca Škerlja tudi malo olimpijska občina. Predhodnemu govorniku pa je glede na slišano dejal, da bi se moral, v kolikor se še ni, lotiti pisanja knjige. Glede na to, kaj vse je sam v življenju dosegel in kaj vse je naredil, tudi da je Slovenija bila v tistih časih tako hitro priznana tudi v športnem smislu, da so lahko naši športniki na športnih tekmovanjih že tako kmalu ponosno nosili slovensko zastavo.
Sicer pa, šport se začne v občini. »Vsak velik športnik je enkrat majhen prvošolček, ki pride v osnovno šolo, ki gleda po televiziji velikega Mira Cerarja, ki mu je vzor, in želi telovaditi ali pa kolesariti, igrati nogomet, košarko, veliko je teh športov. In naloga občine je, da poskuša zagotoviti čim boljše pogoje, kar zadeva infrastrukturo,« je dejal. »In v občini Grosuplje smo v zadnjih 10 letih, kar se tiče infrastrukture, veliko napravili. Kvadratni metri športnih in rekreativnih površin rastejo, predvsem za te mlade nadebudne Grosupeljčanke in Grosupeljčane, ki bodo morda nekoč stali tudi na velikih odrih olimpijskih iger, svetovnih prvenstev.«
Po gostovanju v Grosupljem bo razstava svojo pot nadaljevala še v druge slovenske kraje, sklenila pa jo bo na 27. TAFISA svetovnem kongresu, ki bo potekal med 8. in 12. junijem v Portorožu, najpomembnejšem in največjem mednarodnem dogodku s področja športa za vse, kar jih je doslej gostila Slovenija.